Dokument: VSRS Sodba I Kp 30162/2016, Sodišče: Vrhovno sodišče, Oddelek: Kazenski oddelek, Datum: 16.10.2020

Institut: pritožba zoper sodbo sodišča druge stopnje - kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog - dejanje majhnega pomena - nesorazmernost med majhnim pomenom kaznivega dejanja ter posledicami, ki bi jih povzročila obsodba - prepovedana droga - konoplja - sostorilstvo

Jedro: Pomen kaznivega dejanja je majhen, če je njegova nevarnost neznatna zaradi narave ali teže dejanja ali zaradi tega, ker so škodljive posledice neznatne ali jih ni, ali zaradi drugih okoliščin, v katerih je bilo storjeno (objektivni kriterij), in zaradi nizke stopnje storilčeve krivde ali zaradi... njegovih osebnih okoliščin (subjektivni kriterij). Številne zaslišane priče so opisovale, kako so si s konopljinimi produkti, ki jim jih je S. J. podaril, lajšale ali celo odpravile zdravstvene težave oziroma bolezenska stanja svojih družinskih članov. Izveden dokazni postopek tudi ni potrdil, da bi imeli v predmetni zadevi konkretni obravnavani konopljini produkti zdravju škodljive učinke, temveč po izpovedbah prič in predloženi medicinski dokumentaciji prav nasprotno. Številni bolniki oziroma njihovi družinski člani so izpovedovali o ugodnih učinkih konopljinih produktov, ki so jih prejeli od obtoženega S. J. Gre za ljudi, ki so izkusili učinke številnih zdravil in terapij, predno so pričeli z uporabo produktov iz konoplje. Navedeno je še dodatno potrjeno s predloženo zdravstveno dokumentacijo, ki med ostalim izkazuje, da so bili lečeči zdravniki z uporabo konoplje seznanjeni in je glede na terapevtske učinke niso odsvetovali. Ne gre torej za ljudi, ki bi uživali konopljine produkte zaradi psihoaktivnih učinkov, ki jih prepovedana droga ima, temveč gre za ljudi, ki so se znašli v težkih življenjskih situacijah in so si z uporabo konoplje oziroma njenih produktov lajšali ali celo odpravili zdravstvene težave. Zaseženo količino konoplje je potrebno presojati tudi upoštevaje, da je dokazni postopek potrdil, da je bila pri hišni preiskavi zasežena konoplja namenjena izključno izdelavi izdelkov. Navsezadnje pa je potrebno upoštevati, da so bili produkti iz konoplje, kot so izpovedovale priče, v precejšnjem delu podarjeni. Splošno znano dejstvo pa je, da se v družbi vse pogosteje posega po konopljinih pripravkih kot alternativnem zdravilu. Nenazadnje pa tudi novejša sodna praksa Vrhovnega sodišča sledi deloma spremenjenemu stališču zdravstvene stroke v zvezi z učinki konoplje pri lajšanju posledic določenih bolezni. Zaradi vsega naštetega tudi senat Vrhovnega sodišča kot pritožbenega sodišča ocenjuje, da je dejanje, ki sta ga izvršila obtoženca šteti kot dejanje majhnega pomena.

Dokument: Sodba I Ips 282/99, Sodišče: Vrhovno sodišče, Oddelek: Kazenski oddelek, Datum: 27.02.2003

Institut: zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - kazniva dejanja zoper človekovo zdravje - neupravičena proizvodnja in promet z mamili - konoplja - nedovoljeni dokazi - strokovno mnenje Centra za kriminalističnotehnične preiskave - poročilo tajnega policijskega sodelavca kot dokaz

Jedro: Sklepu v izpodbijani pravnomočni sodbi, da gre glede na vsebino strokovnega mnenja in količino marihuane (970,7 g) za mamilo, ni mogoče odrekati razumne presoje: sodišče je namreč v sodbi na podlagi strokovnega mnenja CTKP ugotovilo, da je zasežena snov, ki je bila predmet prodaje, konoplja,... višje sodišče pa je tudi izrečno zapisalo, da poznamo samo eno vrsto konoplje, to je konopljo z latinskim imenom Cannabis Sativa L., ki pa nedvomno vsebuje psihoaktivne komponente THC, ki je proglašena za mamilo, ter poudarilo, da je šlo za sorazmerno veliko količino rastlinskih vršičkov konoplje, ki vsebujejo prepovedane substance. Strokovnega mnenja Centra za kriminalističnotehnične preiskave ni mogoče enačiti z izvedenskim mnenjem, treba pa ga je presojati kot vsak drug dokaz.

Dokument: Sodba I Ips 14/2005, Sodišče: Vrhovno sodišče, Oddelek: Kazenski oddelek, Datum: 23.02.2006

Institut: nedotakljjivost stanovanja - hišna preiskava - izločitev sodnika - seznanitev z izjavo osumljenca, dano policiji - neupravičena proizvodnja in promet z mamili - proizvodnja mamil - konoplja - razmerje psihotropnih substanc

Jedro: Čeprav odredba za hišno preiskavo navaja kot lastnika stanovanja obsojenčevega očeta, pa se je v smislu 2. odstavka 215. člena ZKP preiskava stanovanja opravljala tudi pri obsojenčevi materi, zato je bila ta glede na lastnikovo in obsojenčevo odsotnost upravičena sprejeti odredbo, biti navzoča... med preiskavo (vključno s sobo, ki jo je poleg drugih prostorov uporabljal obsojenec), odpovedati se pravici do odvetnikove navzočnosti ter podpisati zapisnik o hišni preiskavi in o zasegu predmetov. Obramba ne more šele v pritožbi uveljavljati izločitve predsednice senata, saj tega v skladu z 2. odstavkom 41. člena ZKP ni zahtevala do začetka glavne obravnave, čeprav je že pred njo vedela, da je bil uradni zaznamek o izjavi osumljenca, ki jo je dal policiji, v spisu in se je predsednica senata lahko seznanila z njegovo vsebino. Stališče, da je potrebno s strokovnim mnenjem ugotoviti, ali je razmerje psihotropnih substanc (količnik) v konoplji večji od 1, sicer snovi ni mogoče šteti za mamilo, je bilo utemeljeno na podlagi Zakona o proizvodnji in prometu mamil (Uradni list SFRJ, št. 55/78) in odločbe o seznamu mamil (Uradni list SFRJ, št. 70/78), ki se v času storitve kaznivega dejanja obsojenca nista več uporabljala. Sedaj veljavna pravna ureditev ne narekuje, da je treba določati količnik med vsoto THC in CBN proti CBD in da mora biti ta količnik višji od 1, ker to razmerje ni ustrezen pokazatelj o učinku psihoaktivnih snovi v konoplji.

Dokument: Sodba I Ips 218/2009, Sodišče: Vrhovno sodišče, Oddelek: Kazenski oddelek, Datum: 11.06.2010

Institut: bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nedovoljeni dokazi - nedotakljivost stanovanja - hišna preiskava - odredba o hišni preiskavi - navzočnost obdolženca pri hišni preiskavi - obvestilo o preiskovalnih dejanjih - seznanitev z izjavo osumljenca, dano policiji - izločitev sodnika - kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - neupravičena proizvodnja in promet z mamili - proizvodnja mamil

Jedro: Za proizvodnjo droge se štejejo vsi postopki, v katerih se pridobivajo snovi, ki imajo psihotropne učinke, vključno z gojenjem takih rastlin.

Dokument: Sodba I Ips 376/2007, Sodišče: Vrhovno sodišče, Oddelek: Kazenski oddelek, Datum: 07.02.2008

Institut: bistvene kršitve določb kazenskega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih - nedovoljen dokaz - posebni preiskovalni ukrepi - navidezni odkup - poročilo tajnega policijskega sodelavca kot dokaz - načelo neposrednosti - izvedenstvo - neupravičena proizvodnja in promet z mamili - vsebnost mamila - izročitev mamila - odločba o kazenski sankciji - pogojna obsodba - nezakonitost kazni - neprimernost kazni - individualne kazenske sankcije - enakost pred zakonom

Jedro: Za kršitev načela enakosti pred zakonom bi šlo, če bi bila obsojencu izrečena sankcija arbitrarno določena po vrsti in teži in bi odstopala od drugih podobnih primerov, različnost pa ne bi bila niti potrebna niti upravičena s stvarnimi razlogi. V zvezi z zatrjevanjem, da so... izpolnjeni pogoji za izrek pogojne obsodbe, je pomembno, da se obstoj pripornega razloga ponovitvene nevarnosti ugotavlja na podlagi drugačnih okoliščin, pod drugimi pogoji in za drugačne namene kot "pozitivna prognoza" v smislu tretjega odstavka 51. člena KZ za pogojno obsodbo.